2.9.13

SVETLOBA IN TEMA

foto: Jani Kukec                              http://janikukec.daportfolio.com   


Nebo, ki ga vidite na tej fotografiji, se razteza za našo hišo,
nad prostranimi, včasih skrivnostnimi polji Ljubljanskega Barja,
ki so vedno polna življenja.
Pogosto nas obiščejo srne, zajci, štorklje, čaplje, vidre, divje račke,..

To čudovito nebo pa nam pogosto pripravi tudi kakšno posebno
presenečenje:)
Doživeli smo že plešoče, "gor in dol" premikajoče se zvezde,
pojave velikih svetlobnih krogov, čudovite dvojne mavrice, itd....

Pojav, ki ga vidite na zgornji fotografiji, jaz imenujem  
" Božja roka".
Meni predstavlja energijo Matere Očeta Boga, ki nas varuje v
vsakem trenutku in nam sporoča, da smo brezpogojno ljubljeni,
sprejeti in blagoslovljeni v vsakem trenutku.
Točno taki, kot smo. 

In ravno zavedanje tega, da smo "popolnoma ok", taki kot smo,
nam lahko pomaga in nam bistveno olajša trenutke in obdobja v
našem življenju, ko vse ni ravno rožnato.

Eno tako "ne preveč luštno" obdobje se zame ravnokar končuje,
oz. sem se kar sama odločila, da je zadosti drame in da je čas
za korake naprej.
Zadnja dva tedna sem preživela v "eni temni luknji", polni starih
spominov, strahov, oklepanj in iluzij.
Zdelo se je, kot da se je vsa nepreobražena, potlačena in
nesprejeta tema (seveda moja lastna), zgrnila name.

Vse predolgo sem vztrajala v teh starih občutkih in iluzijah,
nisem bila pripravljena spustiti starih energij in spominov...
Posledica je bila preveliko neravnovesje med mojo dušo
(ki je svetloba, resnica in ljubezen) in med mojim nižjim jazom,
(to vključuje vse omejujoče miselne vzorce...).
To neravnovesje  se je zame  manifestiralo kot "prehlad",
čutila sem, kot da se je moje telo uprlo vsej mentalni in
čustveni navlaki, v kateri sem vztrajala.
Seveda je sledilo "čiščenje" na vseh nivojih, soočanje z mojo
"temno platjo", spuščanje vsega starega...
Na koncu pa počasna pot nazaj v moj sveti prostor- v srce.

Energije in Angeli ravno v tem času močno podpirajo soočanje
vsakega posameznika z "njegovo lastno temno platjo".
Zato ti, če čutiš, da se ti dogaja kaj podobnega, predlagam
sledeče:

- bodi kar se da iskren-a do sebe. Zavedaj se svojih misli,
   čustev, ne odlagaj soočanja s sabo za "kasneje".

- tukaj in zdaj je pravi čas, da samo  sebe globje spoznaš,
  da resnično začutiš kakšne so tvoje želje, hrepenenja,
  pričakovanja.... 
  Pa tudi kakšni so tvoji strahovi, iluzije, ki se jih še oklepaš...

- če iskreno pogledaš, katere lastnosti pri soljudeh sodiš,
  ocenjuješ, kritiziraš- lahko jasno pogledaš v oči blokadi,
  oviri, ki ti onemogoča, da bi v življenje sprejela tisto, kar
  si tako zelo želiš.

- naloge, ki si jih je zadala tvoja duša, so samo Tvoje. In
  samo TI  lahko razviješ brezpogojno ljubezen do sebe in
  posledično do vsega, kar je.

- če začutiš strah, pokliči energijo Nadangela Mihaela in pa
  Angele poguma, prosi jih, naj te obkrožijo ...
  Predaj jim vse strahove in vse sive oblake, ki jih čutiš okoli
  svojega telesa...

-ZAUPAJ, da je vse dobro, da tvoja duša dobro pozna pot,
  po kateri te vodi in da je soočanje z vsemi tvojimi aspekti,
  (tudi manj prijetnimi), pomemben korak do Resnice, Radosti
  Miru in Harmonije.



Če se na svoji poti preobrazbe srečaš z ovirami, skozi
katere ne moreš sam-a, se lahko obrneš name.

Dosegljiva sem na  maja.kukec77@gmail.com     
                                 040/ 808-328



Besedilo, ki sledi, je delček mojih razmišljanj, ki nastajajo
v trenutkih "soočanja s sabo".
Naj ti prinesejo mir.


Korak za korakom, se skozi lastne temne misli učim, da sem
varna na tem svetu.
Da je v resnici vse dobro in prav, tako kot je.
Da moje življenje pravzaprav ne potrebuje popravkov.
Da Jaz ne potrebujem popravkov.

Skozo moje temne misli potujem...skozi strah, jezo, sodbo,
krivdo,...vse do dna...

Zato, da lahko razumem, da je vsaka temna misel in energija, 
ki jo začutm in živim, le posledica strahu, da nisem varna....
...da nisem ljubljena...da  na svetu ni dovolj obilja in ljubezni za vse.

In ko pogledam temu strahu v oči, ko ga sprejmem v srce,
mu hkrati snamem krono pomembnosti.
Vzamem mu moč.
Razkrinkan je in pred mano stoji ves majhen in nepomemben.
Samo iluzija.


Občutek, da sem v resnici varna, se počasi naseljuje v mojem
telesu... v mojem umu...v mojem prsnem košu...
In ko še zadne niti strahu- iluzije izginejo, začenjam še malo bolje
razumeti življenje in sebe.


Globoko vdihnem vseobsegajočo energijo, ki me obdaja.
Vdihnem zaupanje v življenje.
Vdihnem zaupanje v boga.
Vdihnem zaupanje v svojo božansko naravo.


In že sem bolj mirna.


Učim se sama od Sebe.
Da je moje telo čudežen stroj, ki nosi mojo dušo.
Učim se sama od Sebe in od trenutkov, ki jih preživljam na tem
Planetu.
Učim se biti čim bolj prisotna tukaj in zdaj.
Učim se sprejemati, spoštovati in ljubiti vse, kar me obdaja.


Razumevam počasi, da v resnici nič, kar doživljamo v fizičnem
svetu, ni pomembno.
Naša duša je popolna, srečna in mirna, ne glede na zemeljske
izkušnje.


Lahko pa se zavestno odločim, kam bom usmerjala svojo energijo.
In ko izbiram ljudi, dogodke, situacije, ob katerih mi je toplo pri
srcu, je teh situacij vedno več....


Na kar se osredotočam, to raste.
Zato se zavestno osredotočam na Ljubezen, vero v Božansko,
Mir, Harmonijo, Zaupanje v življenje.


Enostavno odločim se, da zaupam, da sem Božanska iskra, 
večno ljubljeni Zvezdni otrok.
Jaz in vse ostale duše. Tudi TI, ki sedaj bereš moje razmišljanje.


Vsak trenutek znova se odločim in vdihnem mir in zaupanje.
Varna sem.
Vem da vse, na kar se osredotočam raste.
Izbiram Mir, Zaupanje, Ljubezen.


In dovolim si mirno potovanje po planetu Zemlji.
Tukaj in zdaj je vse dobro.


Amen, Om Namaha Shivaya